Tako je pač to v športu. Enkrat zmagaš, drugič ne, tretjič igraš izenačeno ... Ampak, da nas že tretje leto spremlja takšna smola glede razlike v golih, to pa je ....
Torek ravno ni bil naš dan, pa vendar, da vam postrežem z nekaj podatki. Učenke OŠ Starše so se odpravile v Brežice na pofinalno tekmovanje v rokometu.
Zraven se je odpravil tudi harmonikar Marko Štumperger, ki je poskrbel za prvo glasbeno točko in z Golico spravil na noge celo dvorano (Marko, hvala).
No, potem pa se je začelo zares ...
Prvo tekmo so odigrale proti učenkam OŠ Mladika in jih premagale z 17:10.
Drugo tekmo so igrale proti učenkam OŠ Šmartno pri Litiji in tudi njih premagale z 12 : 5.
Vedeli smo, da bo zadnja tekma odločala o zmagovalcu turnirja, s tem pa tudi o udeležencu finalnega turnirja. Žal to niso bile učenke naše šole. Zadnjo tekmo so igrale proti domačinkam in sicer učenkam OŠ Brežice. Igrale so izenačeno (ob veliiiiiiiiiiiikanski pomoči domačega sodnika), končni rezultat je bil 16:16. In kaj to pomeni????? Seveda - razlika v golih v prid domačinkam ......... Tako so naše punce ostale brez zaslužene poti v finale... Tukaj ne moremo govoriti o športni sreči, ker je vso "srečo" prevzel v svoje roke gospod sodnik .... Žal.
Pa vendar - prav vsem puncam za dosežek čestitamo, odigrale ste borbeno in požrtvovalno, želja je bila velika ... Čestitke tudi kapetanki Niki Kelc, ki je bila izbrana za najboljšo igralko.
Punce, dokazale ste, da ste prava ekipa - ekipa, ki deluje v smislu "vsi za enega, eden za vse".
